S televizijskega posnetka enega izmed kolesarskih protestov v Mariboru enkrat v maju, po prvih sprostitvenih ukrepih, ko so se odprle tudi neživilske trgovine, mi je ostal v spominu prizor, za katerega se mi je v hipu zazdelo, da sta se v njem srečala dva svetova. Kolona kolesarjev s transparenti se je počasi pomikala po Gosposki ulici. Nasproti ji je prihajal mlajši, modno oblečen par z nakupovalnimi vrečami v rokah, ki se je ob srečanju s kolesarji nekoliko nelagodno stisnil k zidu najbližje hiše. Angažirani, kritični državljani se za par niso zmenili, saj so bili osredotočeni na svojo akcijo, kaj si je par ob tem srečanju mislil, pa seveda ni mogoče vedeti. Sta bila morda jezna na protestnike , ki so ju ovirali pri njunem nakupovalnem pohodu, ali pa sta se počutila nelagodno, ker sta videla ljudi, ki jim je mar za družbene zadeve, medtem ko sta onadva hitro izkoristila prvo priložnost za nakupe? Pa da ne bo pomote: njune vrečke niso bile videti napolnjene z živili, pa tudi s knjigami ne.