Na nedavni podelitvi cezarjev, francoskih filmskih nagrad, je dolgoletna kalvarija okoli figure Romana Polanskega dosegla točko vrelišča. Ko je igralka Adele Haenel – kot najstnica tudi sam žrtev spolnih zlorab – med podelitvijo nagrade za najboljšega režiserja protestno zapustila dvorano ob vzklikanju »Bravo, pedofilija!«, je bila svetovna javnost priča najodmevnejšemu primeru, ko je neka javna osebnost na tako slavnem odru ostro izrazila svoje nestrinjanje s tem, da bi ta šestinosemdesetletni režiser še naprej ustvarjal v kolesju francoske filmske industrije. Haenelova je s tem v simbolnem smislu Polanskega dokončno pribila na križ in zdi se, da od tu naprej ni več vrnitve med družbeno sprejete filmske ustvarjalce.