Včasih je vrednost neke literature težko opredeliti, ne glede na našo kilometrino ali poznvanje literarne vede. Ko beremo zgodbo, vse nekako sede na svoje mesto, nevsiljivo in takoj. Nobena poved ni odveč, četudi je morda “odveč” za sam potek zgodbe ali karakterizacijo likov; vsaka beseda je ravno prava, točno tam učinkuje natančno tako, kot mora; liki so enako prepričljivi, ne glede na to, kako fantastične nenavadne reči počnejo oziroma se jim dogajajo, ne glede na to, koliko prostora jim je odmerjenega; prostor dogajanja zraste okrog nas z enako pris(o)tnostjo, naj je detajlno opisan ali z nekaj potezami samo nakazan