Fenomen gledališča Pekarna je pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, pa vendar je njegova prisotnost močnejša v zavesti kot v strokovni literaturi, kjer je obdobje Pekarne mnogokrat opisano nepopolno in celo nedorečeno, za kar je kriva predvsem neaktivnost raziskovalcev tega področja (z nekaj srečnimi izjemami), ki jih bolj zanimajo skrajne ali bolj ekscesne uprizoritvene prakse. Ta del zgodovine slovenskega gledališča pa bledi tudi zato, ker množica ljudi, ki je sodelovala pri projektih in ustanavljanju Pekarne, še ni bila pozvana k sistematičnemu zbiranju spominov in je velika večina arhivskega gradiva izgubljenega ali zakopanega v omarah pod drugimi velikimi projekti, ki so v slovenskem gledališču sledili.