Spremembe v temeljni ureditvi sveta, ki so jih v zadnjih dveh desetletjih povzročili globalizacija, informatizacija, digitalizacija in vzpostavitev svetovnega spleta, so bistveno vplivale tudi na premike v polju sodobnih vizualnih umetnosti, v katerem se pojavljajo povsem novi načini delovanja in specifične oblike umetniških praks. Ena najbolj simptomatičnih značilnosti sodobne umetnosti je zagotovo prinicip hibridizacije, ki sicer ni nov pojav, saj proces menjavanja stausa med umetnostjo in neumetnostjo poteka kontinuirano vsaj od šestdesetih let dalje, sporadične primere pa zasledimo že v dvajsetih letih 20. stoletja.