V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so prostori v kleti četrtega bloka v Študentskem naselju v Ljubljani združevali umetnike z različnih področij umetnosti (vizualnih umetnosti, glasbe, literature, gledališča in filma). V polje umetnosti so vpleljali nove estetske in produkcijske oblike, s katerimi so konfigurirali polje drugačnosti, alternativno režimsko nadzorovanim prostorom umetnosti v družbi samoupravnega socializma. To je bila generacija, ki je izšla iz hipijske kulture in je ustvarjala po imperativu kreativnega življenja, svojo radikalno držo pa je vzdrževala v svobodnem duhu, ki se upira vsakršnim oblikam političnega, ekonomskega, družbenega in kulturnega despotizma.