Tomaž Pandur se je februarja letos srečno vrnil v svoj rojstni Maribor, v projekt Evropske prestolnice kulture (EPK). Vrnitve in postanki so zanj lahko le takšni. Nedavna mariborska uprizoritev njegove gledališke interpretacije Vojne in miru je požela ogromen aplavz. Bojda dobesedno: Pandur je kasneje izrzil vzhičenost nad spontanim ploskanjem dvajset sekund po začetku predstave. Razumel ga je kot neskončno spoštljiv izraz mesta do njega. Ampak vse to so, bom poskušal pokazati, le medijske konstrukcije sreče in premišljeno ustvarjanje videzov. In v njih je nekaj ultimativno fantazmatskega, tako značilnega za EPK.