Razširjeno polje lutkovnega gledališča (čigar ustreznica se giblje nekje med opredelitvami “gledališče animiranih form,” “objektno gledališče,” “interaktivni senzorični laboratorij” itd.) ponuja možnosti novih teoretskih branj in zastavitev, ekstenzija lutke na eni in telesa subjekta na drugi strani napeljuje na mišljenje o lutki kot animiranem objektu, abstraktni umetniški zamisli, misleči umetnini ali knowbot-u.