V sodobni evropski literature bi kljub vedno novim vročicam, ki pretresajo razprave o etosu literarnega obrata (spomnimo se samo na nedavne kontroverzne polemike ob Grassovem samorazkritju svoje mladeniške zgodbe iz časov nacizma), le s težavo lahko našli pisateljsko ime, ki bi bolj eklatantno priklicevalo v zavest krizo etike v sodobnem svetu, kot to v zadnjem desetletju s svojimi obliterarnimi dejavnostmi počne Peter Handke.