Odločitev za demokracijo je bila vsekakor odločitev za samovladanje. Ni pa dvoma, da s tem pač ne more biti tako, da bi vsak vladal sebi neposredno-o čemer so nas ne preveč neuspešno hoteli prepričati v nedavni vladavini enoumja- in da morda sploh niso bistvene naše domnevne pravice, na katerih zadeve našega časa stojijo in padejo, ampak omejitve. Sicer bi morda res bilo prebanalno, če bi zdaj rekel, da se v času vse ponavlja, in iskal zgodovinske vzporednice z našo izkušnjo; je pa res vsaj to, da se skozi čas v človeškem kaj bistveno novega ne zasidra, da smo potemtakem pri the rečeh vedno tam, kjer smo vedno tudi bili.