Kdor pregleduje podattke o življenju in delu gledališkega in filmskega Kritika teatrologa Vladimira Kralja (1901-1969) in jih primerja s profili njegovih stanovskih sodobnikov, takoj opazi pri njem neprimerno večjo odprtost, svetovljanstvo in strokovno poglobljenost. Te kvalitete imajo različne izvire, med najbolj odločilnimi pa sta najbrž njegov študij slavistike in germanistike in izpopolnjevanje zunaj Slovenije-na Dunaju, v snobistični, tudi dekadentni prestolnici sveže razpadle stare, večnacionalne avstroogrske monarhije, v kateri je še vedno brbotalo živahno kulturno življenje in cvetela psihoanaliza, ter v Pragi, v močnem slovanskem kulturnem središču, ki je postalo glavno mesto nove države Čehov in Slovakov.