Besede o uročenosti Maribora niso le osamljena enkratna paradigma kakšnega zagrenjenega prebivalca ali pisca samega, ki je mesto le “stroj za prebivanje” in mu služi, da si naredi “čakanje čim čimbolj znosno” (prav tam). Kajti postale so del mentalnega modula, ki Mariboru zares vlada kot karmični oblak nad nji,, njegovi izjavljalci pa so si pridobili status lokalnih profetov. Deterministične stigma so v kulturniški jeremijadi mesta priljubljene že od Štiha dalje, le da sintagmo “industrijska puščava” zamenjuje zdaj ena, zdaj druga, ta o “mitskem uroku” je le med bolj očitnimi.