Humanistične vede ali latinsko studia humanitatis- filozofija, teologija, pshihologija, sociologija, zgodovina, leposlovje, likovna umetnost, filologija, retorika… - prekrivajo, grobo rečeno, dve področje: polje vednosti, hkrati pa predstavljajo način oziroma metodo pridobivanja vednosti o svetu in človeku. Pogosto je težko razlikovati eno od drugega. Humanistične vede človeka nedvomno obogatijo s pozitivnim spoznanjem, razširijo nam področje vedenja in vzpostavljajo nam referenčni okvir, ki časovno gledano nikoli ni “star” ali “zastarel”, nikoli ni ovržen, ker nas vedno znova, vsako generacijo posebej, nagovarja osebno, psihološko in včasih tudi zelo intimno, v skladu s specifičnim stanjem zavesti, v katerem posameznik je.