Oblika varstva 
ogroženih otrok je bila s tako podrobno izvedeno organizacijo (Slovenska narodna pomoč), katere nosilka je bila najprej Ada Krivic, po njeni 
aretaciji pa Ana Ziherl – Mami, edinstvena v okupirani Sloveniji, a tudi v okupirani Evropi, vanjo so bili vpeti aktivisti Osvobodilne fronte, 
zdravniki, odvetniki, učitelji, trgovci in drugi prebivalci Ljubljane, predvsem pa plemeniti ljudje – vrsta nadomestnih staršev ilegalčkov. In 
nobenega od teh otrok niso odkrili.
Monografija obsega pripovedi 124 ilegalčkov iz zapuščine Ade Krivic, njihovih skrbnikov, sorodnikov, sezname otrok, za katere je skrbela osebno 
Ana Ziherl, ter dodatno gradivo, pridobljeno ob avtorizaciji pripovedi v letih 1999–2004: več kot 90 pisem, dopisnic, dokumentov, dnevniških 
zapisov, 580 fotografij iz družinskih arhivov, doslej neobjavljene oljne slike in risbe Hinka Smrekarja, Maksima Gasparija, Božidarja Jakca, Slavka 
Pengova, neznanega nemškega arhitekta iz taborišča Ansendorf, sojetnika matere enega od ilegalčkov, ter zapise o zdravnikih in ostalem 
zdravniškem osebju, ki je sodelovalo s Slovensko narodno pomočjo in Ano Ziherl, mdr. Bogdan Derč, Draga Bidovec, Krista Kocjančič, Tatjana 
Zalokar, Alojz Zalokar, Božena Grosman, Anča Tavčar Konvalinka, Branko Šalamun, Marij Avčin, Robert Neubauer, Zora Konjajev, Franta Mis, 
Emilija Kraigher.