Osnovno vprašanje, ki si ga avtorica zastavlja v knjigi, je, kako naj sodobni mladi uspejo prikazati svojo družbeno pomenljivost, če pa so že populacijsko in generacijsko v precejšnji manjšini in vse težje najdejo stik s svetom dela? Še do devetdesetih let prejšnjega stoletja se je zdelo, da mladina evropskih držav premaguje družbene krize z njej lastno energijo, inovativnostjo, in - če ne drugače - s svojevrstnim »ciničnim odmikom« od stvarnosti. Danes pa se zdi, da so se te energije mladih skoraj povsem utopile v poplavi tržno in medijsko usmerjene kulture in zabave. Knjiga je razdeljena na tri glavne dele. V prvem se ukvarja s pojmom in fenomenom življenjskega poteka in s temeljnimi značilnostmi odraščanja v sodobnih družbah, v drugem delu je predstavljeno obdobje mladosti in svet mladih s psihološkega in družbenega vidika, v tretjem delu pa je podrobneje predstavljen prehod od mladosti v odraslost in fenomen »mladih odraslih«, ki po mnenju nekaterih analitikov prenaša nekdanje družbene potenciale in krize mladosti v odraslost.