Zbornik je nekakšna "pika na (šele) a" projekta Oblike nestrpnosti v Sloveniji, ki ga je omogočil Varuh človekovih pravic RS in ga vodi profesorica na Fakulteti za socialno delo dr. Vesna Leskošek.
Projekt je z otvoritvijo potujoče razstave Jara kača nestrpnosti decembra 2004 sprožil organizirano spremljanje, spominjanje in opominjanje na nestrpnosti in njihove učinke. Zbrana besedila v zborniku pa, kot upa in si želi varuh Matjaž Hanžek, naj bi poskušala pojasniti tisto, kar je razstava nudila na dokumentarni ravni, skupaj pa "dalo dokaj celovit vpogled v teman del narodnega telesa".
Beseda nestrpnost je kontroverzna. V zadnjem času se čedalje pogosteje uporablja za označevanje ljudi, ki glasno govorijo, krilijo z rokami, niso potrpežljivi ali pa zagovarjajo človekove pravice, delujejo antidiskriminacijsko in se zavzemajo za enakost.
Nestrpnost se torej očita tistim, ki bi jih lahko uvrstili med politično levico. Vendar je takšna raba besede le poskus prestavitve fokusa z akterjev na aktiviste. Slovar pojmov, ki ga je izdelala mednarodna organizacija United for Intercultural Action, besedo toleranca (slovenimo jo kot strpnost) pojasni kot spoštovanje, sprejemanje in cenjenje bogate raznolikosti svetovnih kultur, načinov izražanja in oblik človečnosti, humanosti. Toleranca (strpnost) je harmonija različnosti. Omogočajo jo znanje, odprtost, komunikacija in svoboda misli, zavesti in prepričanj. Strpnost ni vnaprej dana koncesija ali privilegij. Je aktivna drža, ki je posledica zavedanja pomena univerzalnih človekovih pravic in svoboščin ne le zase, temveč predvsem za druge. Nasproten pojem je nestrpnost. Pomeni nespoštovanje prepričanj in življenjskih praks drugih ljudi. Nestrpnost pomeni, da so nekateri ljudje obravnavani drugače zaradi svojih religioznih prepričanj, njihove seksualnosti, ali celo zaradi drugačne obleke ali las. Še posebej nevarna je oblika nestrpnosti, ko gre za preprečevanje mešanja kultur v imenu nekakšne enotne nacionalne identitete. Z nestrpnostjo torej označujemo ideje in prepričanja (ne pa način vedenja), ki vključujejo podreditve drugih, ali je njihov cilj preprečiti njihovo polnopravno udeležbo v družbi, kar dosežejo tako, da jih razglasijo za neustrezne, barbarske, neumne, lene, izkoriščevalce, kriminalce, nemoralne, skratka potencialno nevarne za večinsko prebivalstvo.
Znanstvena dognanja o nestrpnosti so prispevali avtorji in avtorice, katerih delo je v preteklosti že pripomoglo k večji prepoznavnosti nestrpnih in sovražnih dejanj: dr. Mirjana Ule, dr. Srečo Dragoš, Nina Kozinc, Metka Mencin Čeplak, Maja Breznik, Igor Ž. Žagar. Svoje je, seveda, o sovražnem govoru povedala tudi urednica dr. Vesna Leskošek.