V knjigi so zbrani teksti najmlajše generacije slovenskih sociologov. Avtorji prispevkov, vključno z urednikom, ki je napisal spremni tekst k delu, tematizirajo in vpeljujejo samo pomensko polje "subkultur" (Matjaž Kovačič, Andrej Naterer), se soočijo s fenomenologijo dveh subkultur: zgodovinsko in aktualno vzhodnoevropsko (Klavdija Šipuš, Andrej Naterer) oziroma premišljujejo o socioloških vidikih nove religioznosti (Miran Lavrič).Socialne prakse druge polovice dvajsetega stoletja nedvomno kažejo, da sodobnih družb in njenih kultur ni mogoče več razumeti zgolj z zornega kota ene same kulture. Tako kot se sodobne družbe in njeni subsistemi vedno bolj specializirajo in diferencirajo, se tudi njene kulture vedno bolj fragmentirajo; posameznik več ne zajema iz ene same kulture, ampak svojo kulturno strategijo gradi z gradnjo sebi lastnih (sub)kulturnih mrež - pri gradnji katerih ni več zavezan nobeni veliki ideji ali kulturi, ampak prvenstveno samemu sebi, tako imenovani svoji ustvarjalnosti ter lastni potrebi po samouresničitvi.