Ekonomija dolga velikansko večino Evropejcev razlašča na treh področjih: odvzema jim že tako šibko politično moč, ki jim jo je dodelila predstavniška demokracija; odvzema jim vedno večji del bogastva, ki so ga s preteklimi boji iztrgali kapitalistični akumulaciji; predvsem pa jim odvzema prihodnost, se pravi čas kot odločanje, kot izbiro, kot možnost. Uporabnik, ki se spremeni v "dolžnika", za razliko od tistega, kar se dogaja na finančnih trgih, ni dolžan odplačevati gotovino, ampak z obnašanji, vedenji, načini delovanja, načrti, subjektivnimi zavezami, časom, posvečenim iskanju zaposlitve, itd. Dolg neposredno napotuje na življenjsko disciplino in življenjski slog, ki implicirata delo na "sebi", nenehno pogajanje s sabo, produkcijo specifične subjektivitete: subjektivitete zadolženega človeka.